V Šmihel eno kajžico imam

V Šmihel eno kajžico imam,
pa notri prebivam le sam.
Pa kaj mi pomaga, ta kajžica draga
ko notri prebivam le sam.
Le sam, le sam,
ko notri prebivam le sam.

Zvečer pa pred kajžo sedim,
in fajf’co tobaka kadim.
Pa gledam doline, visoke planine,
pa kaj ko jih gledam le sam,
le sam, le sam,
pa kaj ko jih gledam le sam.

En trošt pa še vedno imam,
da dougo nebodem več sam.
Dobil bom nevesto, ljubico zvesto
potem pa nebom več sam,
več sam, več sam,
potem pa nebodem več sam.