Morska pravljica

 BESEDILO PESMI: MORSKA PRAVLJICA

Veter se poigrava z oblaki,
morje boža, poljublja čeri,
moji tihi, nemirni koraki,
v belem pesku so drobne sledi.

Na obali stojim čisto sama,
se zagledam v stari pristan,
da bi v daljnih spominih iskala,
tiste dni neizpolnjenih sanj.

Neko sončno in toplo poletje,
ki odšlo je kot sonce v zaton,
je najlepše bilo doživetje,
vedno se ga spominjala bom.

Tu sem fanta z obale spoznala,
bil je modrih oči, črnih las,
že tedaj sem spoznala, da vedel,
o ljubezni je več kakor jaz.

Ti moja lipa divojčica
je šepetal in objemal me,
da z mojih sedemnajst rosnih let,
je odpal beli cvet.

Morska je najina pravljica,
kakor papirnata ladjica,
po zlati cesti odšla na jug,
ko mi dal zadnji je poljub.