Pod rožnato planino

Pod rožnato planino
grabila je seno,
od veselja in radosti
si je pela pesmico.

Privriskal dol s planine
sosedov mlajši sin,
ji prinesel kito cvetja
je s teh rožnatih planin.

Si cvetje ogleduje,
nabrano prav skrbno,
si ne poje več veselo
in ne grabi več seno.

Zakaj si fantič prišel,
da zmešal s’ mi glavo,
ko b jaz tebe ne poznala,
srce moje bi mirno blo.